POBUDA ZA SPREMEMBO ZAKONODAJE

Učinkovitejša, pravičnejša in izvedljiva legalizacija obstoječih objektov

 

Naslovnik: Ministrstvo za okolje in prostor; Državni zbor Republike Slovenije; poslanske skupine

Pobudnik:  Proind d.o.o, Boris Nose, Gmajnica 107, 1218 Komenda

Predmet:    Spremembe Gradbenega zakona (GZ-1) in povezanih predpisov

Vrsta gradiva: Pobuda z normativnimi izhodišči za pripravo novele zakona

​

 

Ključni cilj: Vzpostaviti časovno omejen, varen in upravno obvladljiv sistem urejanja pravnega stanja objektov, ki daje prednost dejanski varnosti, varstvu prostora in reševanju življenjskih situacij pred procesnim formalizmom.

​

 

1. Povzetek pobude

 

Predlaga se priprava novele Gradbenega zakona in usklajenih sprememb povezanih predpisov, s katerimi bi se ponovno uredila posebna legalizacija objektov daljšega obstoja, izboljšala učinkovitost upravnih postopkov, omogočila obravnava posameznih delov večstanovanjskih stavb ter zagotovila jasnejša pravila glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, zemljiškoknjižnih zaznamb in krajevne pristojnosti upravnih enot.

 

Pobuda upošteva, da je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-203/23 razveljavilo 146. člen GZ-1, ker ureditev ni zagotavljala ustreznega varstva prostorskega načrtovanja in pravic drugih oseb. Zato predlagana nova ureditev ne sme pomeniti avtomatične legalizacije. Vsebovati mora preverjanje varnosti, varovanih območij, vplivov na okolje, pravic tretjih oseb in sprejemljivosti posega v prostor.

​

​

2. Cilji predlagane novele

​​

• odpraviti pravno negotovost lastnikov starejših objektov in posameznih delov stavb;

• zagotoviti odločanje v predvidljivih in zavezujočih rokih;

• razbremeniti najbolj obremenjene upravne enote ter omogočiti prosto izbiro pristojnega organa;

• razlikovati med starejšimi bivalnimi in kmetijskimi objekti ter zavestno investitorsko črno gradnjo zaradi prodaje;

• omogočiti osnovne življenjske pogoje ob hkratnem spodbujanju legalizacije;

• zagotoviti sorazmerno plačilo komunalnega prispevka in nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora;

• odpraviti posledice razveljavljene ureditve za vlagatelje, katerih postopki niso bili vsebinsko zaključeni.

​

​

3. Predlagane vsebinske rešitve

 

1. Nova legalizacija objektov daljšega obstoja, izvedenih do 1. junija 2018

 

Problem: Po razveljavitvi 146. člena GZ-1 ni več posebne poti, ki bi bila po zahtevnosti sorazmerna starejšim in dalj časa nespremenjenim objektom.

​

Predlagana rešitev: Uvede se nov poseben postopek za objekte ali dele objektov, ki so bili v bistveno enakem obsegu in namembnosti izvedeni pred 1. junijem 2018. Rok za vložitev zahtev naj bo dovolj dolg, da ne pride do množičnega navala v prvih mesecih.

​​

Osnutek normativnega besedila: Zahteva se lahko vloži v osmih letih od uveljavitve novele. Objekt mora obstajati v bistveno enakem obsegu in namembnosti, biti evidentiran v katastru nepremičnin, ne sme biti nevaren in ne sme nedopustno posegati v varovana območja, javno dobro ali pravice tretjih oseb. Organ pridobi mnenje občine in potrebnih mnenjedajalcev v zakonsko določenem, prekluzivnem roku.

​

Potrebna uskladitev: GZ-1, ZUreP-3, predpisi s področja varstva okolja, voda, kulturne dediščine in narave.

 

Varovalka: Datum 1. junij 2018 mora biti strokovno in ustavnopravno utemeljen. Osemletni rok je predlagan namesto petletnega zaradi pričakovanega začetnega pripada in kadrovskih omejitev.

​

​

​

2. Učinkovito pravno varstvo zaradi molka organa

 

Problem: Sedanja možnost pritožbe zaradi molka organa po splošnih pravilih pogosto ne zagotovi hitre vsebinske odločitve. Zakonski rok zato za vlagatelja ostane brez dejanskega učinka.

​​

Predlagana rešitev: Vzpostavi se avtomatičen nadzor nad roki, pravica do neposredne zahteve za prevzem zadeve in odgovornost organa. Pozitivna fikcija naj velja le za procesne elemente, pri katerih ni ogrožena varnost ali javni interes.

​

Osnutek normativnega besedila: Če organ v 90 dneh od popolnosti zahteve ne odloči, informacijski sistem samodejno obvesti drugostopenjski organ. Ta mora v 15 dneh odločiti ali zadevo prevzeti in jo zaključiti v nadaljnjih 45 dneh. Šteje se, da so pravočasno nezahtevana dopolnila in mnenja brez odgovora ugodna, razen glede mehanske odpornosti, požarne varnosti, vplivov na okolje, javnega dobra ter varstva kulturne dediščine in narave.

Potrebna uskladitev: GZ-1 in Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP).

 

Varovalka: Samodejna domneva, da je celoten objekt legalen, samo zaradi molka organa, bi bila tvegana z vidika varnosti, pravic sosedov in javnega interesa.

​

​

​

3. Zavezujoči roki: 30 dni za preizkus popolnosti in 90 dni za odločbo

 

Problem: Vlagatelji pogosto šele po daljšem času izvedo, da naj bi bila vloga nepopolna, ali pa po dopolnitvi več mesecev ne prejmejo odločbe.

​

Predlagana rešitev: Uvede se enoten začetni pregled vloge in prepoved zaporednega zahtevka za podatke, ki bi jih organ lahko zahteval že ob prvem pregledu.

 

Osnutek normativnega besedila: Organ mora vlagatelja v 30 dneh od prejema zahteve enotno in izčrpno pozvati k odpravi vseh ugotovljenih pomanjkljivosti. Če poziva ne izda, se šteje, da je zahteva za potrebe teka roka popolna. O popolni zahtevi mora odločiti najpozneje v 90 dneh. Naknadna dopolnitev se sme zahtevati le zaradi novega dejstva, ki ga ob prvem pregledu objektivno ni bilo mogoče ugotoviti.

 

Potrebna uskladitev: GZ-1 in ZUP.

​

​

​

4. Prosta izbira upravne enote in odprava izključne krajevne pristojnosti

 

Problem: Vezanost na upravno enoto po legi objekta povzroča izrazito neenake čakalne dobe in onemogoča razporejanje zadev med manj obremenjene organe.

​

Predlagana rešitev: Za legalizacije in dovoljenja za obstoječe objekte se uvede državna oziroma skupna pristojnost vseh upravnih enot, zadeve pa se dodeljujejo digitalno.

​

Osnutek normativnega besedila: Vlagatelj lahko zahtevo vloži pri katerikoli upravni enoti. Zadeva se dodeli izbrani upravni enoti ali avtomatično najmanj obremenjeni upravni enoti. Ogled na kraju samem lahko po zaprosilu opravi krajevno najbližja upravna enota, ne da bi prevzela odločanje.

​

Potrebna uskladitev: GZ-1, Zakon o državni upravi in pravila o notranjem poslovanju upravnih enot.

​

​

​

5. Dnevna javna statistika obremenjenosti upravnih enot

 

Problem: Uporabnik nima primerljivih podatkov o številu nerešenih zadev, povprečnem času reševanja in kadrovski zasedenosti.

​

Predlagana rešitev: Vzpostavi se javna nadzorna plošča, posodobljena najmanj enkrat dnevno.

​

Osnutek normativnega besedila: Za vsako upravno enoto se dnevno objavijo najmanj: število prejetih in rešenih zadev, število zadev po starostnih razredih, mediana in povprečni čas reševanja, število uradnih oseb ter ocenjeni čas do začetka obravnave. Podatki se objavijo brez osebnih podatkov in v odprtem formatu.

​

Potrebna uskladitev: GZ-1, predpisi o državni upravi, varstvu osebnih podatkov in dostopu do informacij javnega značaja.

​

​

​

6. Neposredna elektronska vložitev pritožbe pri drugostopenjskem organu

 

Problem: Pritožba se praviloma vloži pri organu prve stopnje, kar vlagatelji dojemajo kot neučinkovito, zlasti kadar očitajo nerazumno ali dolgotrajno odločanje istega organa.

 

Predlagana rešitev: Omogoči se neposredna elektronska vložitev pri Ministrstvu za okolje in prostor, ne da bi se izpustil nujni preizkus pravočasnosti in možnost nadomestitve odločbe na prvi stopnji.

​

Osnutek normativnega besedila: Pritožba zoper odločbo upravne enote se lahko vloži tudi neposredno pri ministrstvu. Informacijski sistem jo isti dan posreduje prvostopenjskemu organu, ki mora v 15 dneh opraviti preizkus in spis nemudoma odstopiti ministrstvu oziroma nadomestiti svojo odločbo, če so za to izpolnjeni pogoji.

 

Potrebna uskladitev: ZUP in GZ-1.

​

​

​​​

7. Legalizacija posameznega stanovanja ali drugega posameznega dela

 

Problem: Lastnik posameznega dela večstanovanjske stavbe je lahko onemogočen, če celotna stavba ni urejena ali če drugi etažni lastniki ne želijo sodelovati.

 

Predlagana rešitev: Ponovno se izrecno omogoči odločba za posamezni del, če je mogoče njegov pravni in tehnični položaj samostojno preveriti.

 

Osnutek normativnega besedila: Odločba o legalizaciji se lahko izda tudi za posamezni del stavbe, če poseg ne zmanjšuje varnosti stavbe, ne posega nedopustno v skupne dele in so urejeni podatki katastra nepremičnin. Neurejenost drugega posameznega dela sama po sebi ni razlog za zavrnitev.

​

Potrebna uskladitev: GZ-1, Stanovanjski zakon (SZ-1), Stvarnopravni zakonik in Zakon o katastru nepremičnin.

​

​

​

8. Odločanje etažnih lastnikov z večino

 

Problem: Zahteva po soglasju vseh lastnikov lahko omogoči, da posameznik brez stvarnega razloga blokira ureditev zakonitega stanja celotne stavbe.

​

Predlagana rešitev: Za vložitev in vodenje postopka za celotno stavbo naj zadošča večina po solastniških deležih; za posege v skupne dele ali spremembo lastninskih razmerij pa se ohranijo strožja pravila.

​

Osnutek normativnega besedila: Za vložitev zahteve in izvedbo dejanj, ki ne spreminjajo solastniških deležev in ne nalagajo nesorazmernih stroškov nasprotujočim etažnim lastnikom, zadošča soglasje etažnih lastnikov z več kot polovico solastniških deležev. Za konstrukcijske posege, spremembo skupnih delov ali novo delitev posameznih delov veljajo kvalificirane večine po stanovanjskih in stvarnopravnih predpisih.

 

Potrebna uskladitev: GZ-1, SZ-1 in Stvarnopravni zakonik.

 

Varovalka: Enotna navadna večina za vse posege bi lahko nesorazmerno posegla v lastninsko pravico manjšine.

​

​

​

9. Sprememba iz enostanovanjske v večstanovanjsko stavbo brez gradbenih posegov

 

Problem: Tudi kadar ni bilo konstrukcijskih posegov, sprememba števila stanovanj sproži zahteve, podobne novi gradnji.

 

Predlagana rešitev: Uvede se poenostavljen postopek spremembe namembnosti oziroma statusa, vendar le ob dokazani izpolnitvi bistvenih zahtev in občinskih prostorskih pogojev.

 

Osnutek normativnega besedila: Če se število stanovanjskih enot spremeni brez posega v nosilno konstrukcijo, zunanje mere, fasado, skupne evakuacijske poti ali bistvene instalacijske sisteme, se gradbeno dovoljenje nadomesti s poenostavljeno odločbo o spremembi namembnosti. Zahtevi se priložijo prikaz obstoječega stanja, izjava pooblaščenega strokovnjaka o varnosti ter dokazila o parkirnih, komunalnih in drugih prostorskih pogojih.

 

Potrebna uskladitev: GZ-1, ZUreP-3, občinski prostorski akti, požarni in stanovanjski predpisi.

​

Varovalka: Sama odsotnost gradbenih posegov ne odpravi vprašanj požarne varnosti, parkiranja, svetlobe, prezračevanja in komunalne obremenitve.

​

​

​

10. Začasni priključek vode in elektrike za največ tri leta

 

Problem: Prepoved priključitve lahko povzroči nevzdržne bivalne in higienske razmere ter hkrati onemogoči izvedbo sanacije in legalizacije.

​

Predlagana rešitev: Omogoči se enkratni začasni priključek, vezan na vloženo zahtevo za ureditev pravnega stanja in načrt sanacije.

 

Osnutek normativnega besedila: Za obstoječi objekt brez uporabnega dovoljenja se lahko dovoli začasni priklop na elektriko in pitno vodo za največ tri leta, če objekt ni nevaren, če priklop ne ogroža omrežja in če je vložena popolna zahteva za legalizacijo ali dovoljenje. Podaljšanje je dopustno le, če zamuda ni na strani vlagatelja. Začasni priklop ne pomeni legalnosti objekta in preneha ob pravnomočni zavrnitvi oziroma neizpolnitvi obveznosti vlagatelja.

​

Potrebna uskladitev: GZ-1, energetski predpisi, predpisi o oskrbi s pitno vodo in občinski odloki.

​

​

​

11. Seznanitev z ugotovitvami mora vključevati izvedljivo možnost odprave pomanjkljivosti

 

Problem: Vlagatelj ob negativnih ugotovitvah pogosto prejme le navedbo, da posebni postopek ni mogoč in da ostane redna legalizacija po 143. členu GZ-1, brez konkretnega pojasnila, kaj mora spremeniti ali dokazati.

 

Predlagana rešitev: Uvede se okrepljena pojasnilna dolžnost organa brez prenosa odgovornosti projektanta na uradno osebo.

 

Osnutek normativnega besedila: Pred izdajo zavrnilne odločbe mora organ v seznanitvi navesti vsako odločilno oviro, manjkajoče dokazilo ter pravno dopustne postopkovne možnosti za njeno odpravo. Kadar je mogoča druga oblika legalizacije, sprememba zahteve, delna odločba ali uskladitev objekta, mora organ na to izrecno opozoriti in določiti primeren rok za izjavo vlagatelja.

 

Potrebna uskladitev: GZ-1 in ZUP.

​

​

​

12. Sorazmernejše zahteve za starejše kmetijske objekte

 

Problem: Kmetijski gospodarski objekti so pogosto preprosti, starejši in dokumentacijsko nepopolni, vendar se zanje uporabljajo zahteve, ki niso vedno sorazmerne tveganju.

Predlagana rešitev. Vzpostavi se poenostavljena dokumentacija glede na zahtevnost in tveganje objekta.

​

Osnutek normativnega besedila: Za nezahtevne in manj zahtevne kmetijske objekte, izvedene pred 1. junijem 2018, se dopusti dokazovanje starosti in varnosti z izmero obstoječega stanja, fotografijami, zgodovinskimi posnetki in izjavo pooblaščenega strokovnjaka. Zahteve glede dokumentacije in mnenj se določijo glede na dejansko tveganje, pri čemer se ne omilijo pravila varstva najboljših kmetijskih zemljišč, voda, narave in varnosti.

​

Potrebna uskladitev: GZ-1, Zakon o kmetijskih zemljiščih, ZUreP-3 in podzakonski predpisi.

​​

​

​

13. Strožja odgovornost za nedovoljeno preureditev in prodajo več stanovanj

 

Problem: Posebej zavržna je poslovna praksa, ko investitor enostanovanjsko stavbo brez dovoljenj razdeli na več stanovanj in jih proda kupcem, ki šele pozneje ugotovijo pravne in varnostne pomanjkljivosti.

​

Predlagana rešitev: Uvedejo se višje globe, odvzem premoženjske koristi, obvezno razkritje dovoljenj pri prodaji in subsidiarna odgovornost organizatorja nedovoljene preureditve.

 

Osnutek normativnega besedila: Kdor zaradi prodaje ali oddajanja brez zahtevanega dovoljenja preuredi enostanovanjsko stavbo v večstanovanjsko, se kaznuje z globo, določeno glede na doseženo premoženjsko korist in število enot. Pravnomočna odločba je podlaga za odvzem protipravne koristi. Prodajalec mora pred sklenitvijo pogodbe kupcu izročiti gradbeno in uporabno dovoljenje oziroma jasno pisno opozorilo o njunem neobstoju. Zamolčanje je bistvena napaka in podlaga za odškodninsko odgovornost.

 

Potrebna uskladitev: GZ-1, kaznovalne določbe, Obligacijski zakonik, zakonodaja o nepremičninskem posredovanju in po potrebi Kazenski zakonik.

​

Varovalka: Treba je razlikovati med zavestnim poslovnim modelom in starejšimi družinskimi preureditvami brez namena prodaje.

​​

​

​

14. Izbris zemljiškoknjižne zaznambe po pridobitvi dovoljenja

 

Problem: Po ureditvi pravnega stanja lahko zaznamba inšpekcijskega ukrepa oziroma prepovedi ostane v zemljiški knjigi, dokler ni izveden ločen postopek, kar povzroča ovire pri pravnem prometu in financiranju.

 

Predlagana rešitev: Določi se izbris po uradni dolžnosti in elektronska izmenjava podatkov.

Osnutek normativnega besedila. Ko odločba o legalizaciji, dovoljenje za objekt daljšega obstoja oziroma drugo dovoljenje, ki uredi pravno stanje, postane pravnomočno, organ po uradni dolžnosti v osmih dneh pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču obvestilo in listino za izbris zaznambe, kolikor so prenehali vsi razlogi zanjo. Izbris se ne izvede, če ostaja drug samostojen inšpekcijski ukrep.

 

Potrebna uskladitev: GZ-1 in Zakon o zemljiški knjigi.

​

​​

​

15. Plačilo komunalnega prispevka in nadomestila za degradacijo in uzurpacijo

 

Problem: Legalizacija mora vključevati pravično finančno izravnavo, vendar podvajanje že plačanih obveznosti in nejasna odmera povzročata spore in zamude.

Predlagana rešitev. Plačilo komunalnega prispevka (KP) in nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora (NDUP) se ohrani, vendar z jasnimi pravili, upoštevanjem preteklih plačil in možnostjo obročnega plačila.

 

Osnutek normativnega besedila: Pred izdajo odločbe mora biti odmerjen KP in NDUP, pri čemer se v celoti upoštevajo dokazljiva pretekla plačila za isti objekt, njegov del ali isto komunalno opremo. Za fizične osebe se omogoči obročno plačilo do 36 mesecev ob ustreznem zavarovanju; odločba se lahko izda po plačilu prvega obroka, dokončnost pa se zaznamuje z obveznostjo poravnave preostanka.

 

Potrebna uskladitev: GZ-1 in ZUreP-3.

 

Varovalka: Kratica v pobudi je pojasnjena kot NDUP; v končni redakciji se uporabi zakonsko poimenovanje nadomestila.

​

​​

​

16. Objekti, zgrajeni na podlagi lokacijskega dovoljenja ali priglasitve del

 

Problem: Pri starejših objektih se je gradilo na podlagi tedanjih upravnih aktov, arhivi pa so lahko nepopolni. Formalno pomanjkanje poznejšega dovoljenja ne pomeni nujno, da je bila gradnja samovoljna.

 

Predlagana rešitev: Uvede se dokazna domneva zakonitosti oziroma poenostavljen postopek za gradnje na podlagi lokacijskega dovoljenja, odločbe o dovolitvi priglašenih del ali drugega primerljivega akta.

 

Osnutek normativnega besedila: Če lastnik izkaže, da je bil objekt ali poseg izveden na podlagi lokacijskega dovoljenja, priglasitve del ali drugega tedaj veljavnega upravnega akta ter da objekt od izvedbe ni bil bistveno spremenjen, se šteje, da je pravna podlaga gradnje izkazana. Organ preveri skladnost dejanskega stanja z aktom ter varnost objekta in izda ugotovitveno oziroma uporabno odločbo po poenostavljenem postopku.

 

Potrebna uskladitev: GZ-1 in arhivski predpisi.

​​

​

​

17. Ponovna obravnava vlog, prizadetih zaradi razveljavitve 146. člena GZ-1

 

Problem: Vloge, vložene v zaupanju v veljavno ureditev, so bile po odločbi Ustavnega sodišča lahko zavržene, zavrnjene ali so ostale brez vsebinske rešitve.

 

Predlagana rešitev: Nova ureditev naj vsebuje posebno prehodno določbo, ki omogoči nadaljevanje ali ponovno vložitev brez izgube prvotnega vrstnega reda in brez ponovnega plačevanja istih stroškov.

 

Osnutek normativnega besedila: Postopki, začeti na podlagi nekdanjega 146. člena GZ-1, ki do začetka učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča niso bili pravnomočno končani, se nadaljujejo po novi ureditvi, če je to za stranko ugodneje in če stranka v šestih mesecih dopolni zahtevo. Stranka, katere zahteva je bila zaradi razveljavitve pravne podlage zavržena ali zavrnjena brez vsebinske presoje, lahko v enem letu zahteva ponovno obravnavo. Že plačane takse, prispevki, nadomestila in uporabna dokazila se upoštevajo.

 

Potrebna uskladitev: Prehodne določbe novele GZ-1, ob spoštovanju pravnomočnosti in odločbe Ustavnega sodišča.

 

Varovalka: Poseganje v pravnomočne odločbe mora biti ozko, ustavno skladno in omejeno predvsem na zadeve brez vsebinske presoje.

​​

​

​

18. Obravnava prijav nedovoljene gradnje in preprečevanje šikanoznih prijav

 

Problem: Inšpekcijske prijave se lahko uporabljajo za osebne sosedske spore, vendar splošna taksa za prijavo lahko odvrne tudi upravičene prijavitelje in oslabi nadzor nad nevarnimi posegi.

 

Predlagana rešitev: Namesto splošne takse se uvede triaža prijav, sledljivost ponavljajočih se očitno neutemeljenih prijav ter sankcija za zavestno lažne navedbe. Anonimne prijave se obravnavajo prednostno le ob konkretnih dokazih ali nevarnosti.

 

Osnutek normativnega besedila: Inšpekcijski organ prijave razvrsti glede na nevarnost, vpliv na javni interes in stopnjo konkretizacije. Očitno šikanozne ali ponavljajoče se prijave brez novih dejstev se evidentirajo in zaključijo s kratkim uradnim zaznamkom. Kdor zavestno navede neresnična dejstva ali ponaredi dokaz z namenom povzročiti neupravičen inšpekcijski postopek, odgovarja za stroške, ki jih je povzročil, in za prekršek. Dobroverni prijavitelj ne plača takse.

 

Potrebna uskladitev: GZ-1, Zakon o inšpekcijskem nadzoru, prekrškovna zakonodaja in pravila varstva prijaviteljev.

 

Varovalka: Sosed ali prijavitelj praviloma ni stranka inšpekcijskega postopka; ureditev ne sme razkriti zaščitene identitete prijavitelja ali omejiti prijav nevarnih objektov.

​​

​

​4. Pričakovane posledice

 

Pozitivne posledice

• več pravno urejenih in evidentiranih nepremičnin;

• večja požarna, konstrukcijska in bivalna varnost;

• večja preglednost nepremičninskega trga;

• prihodki občin iz komunalnega prispevka in države oziroma občin iz nadomestila;

• krajši in bolj enotni upravni postopki;

• manj sporov zaradi nejasnih možnosti legalizacije.

​

Tveganja in potrebne varovalke

• nova ureditev ne sme ustvariti pričakovanja, da bo tudi prihodnja črna gradnja naknadno legalizirana;

• izključiti ali posebej strogo obravnavati je treba nevarne objekte, posege na javnem dobru ter posege na posebej varovanih območjih;

• zagotoviti je treba sodelovanje prizadetih oseb in učinkovito pravno sredstvo;

• pred začetkom uporabe je treba zagotoviti kadre, digitalno dodeljevanje zadev in enotna navodila;

• olajšave za socialne in starejše primere je treba jasno ločiti od pridobitne investitorske črne gradnje.

​

​

5. Predlog sklepa

 

Predlaga se: Da Ministrstvo za okolje in prostor pobudo vsebinsko preuči, ustanovi medresorsko delovno skupino ter v šestih mesecih pripravi osnutek novele Gradbenega zakona in povezanih predpisov. Pobudnika naj pisno seznani, katere rešitve sprejema, katere zavrača ter z razlogi za takšno odločitev.

​

​

6. Pravne in strokovne podlage

• Ustava Republike Slovenije, zlasti načela pravne države, enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic, zasebne lastnine in zdravega življenjskega okolja.

• Gradbeni zakon (GZ-1), veljavno prečiščeno besedilo na PISRS.

• Zakon o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona (GZ-1B).

• Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-203/23 z dne 22. maja 2025.

• Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP).

• Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3), Stanovanjski zakon (SZ-1), Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) in Zakon o katastru nepremičnin.

• Uradna pojasnila eUprave in Prostorskega informacijskega sistema o ureditvi pravnega stanja nedovoljenih objektov.

​

Opomba o statusu gradiva

To gradivo je vsebinska pobuda in osnutek normativnih izhodišč. Pred formalno vložitvijo predloga zakona je potrebna dokončna nomotehnična redakcija, natančna določitev členov, presoja finančnih in drugih posledic ter preveritev skladnosti z Ustavo, pravom Evropske unije in odločbo Ustavnega sodišča.

Kraj in datum: Komenda 23. 08. 2026

Pobudnik:         Proind d.o.o., Boris Nose